Citrarka Jasmina Levičar se je prvih melodij na citre naučila pri učitelju Miranu Kozoletu iz Senovega, glasbeno znanje pa je izpopolnjevala še pri gospe Citi Galič in Mateji Kolić. Zelo uspešno leto je bilo 1998, saj je takrat osvojila naziv »Mojster s citrami« in na 3. državnem tekmovanju slovenskih citrarjev prejela »Zlato odličje«. Na srečanju citrarjev, ljudskih pevcev in godcev v Velenju je leta 2003 osvojila naziv »Najbolj prešmentana citrarka«.
Več…
Zgoščenke
Naše zgoščenke dokumentirajo in predstavljajo sodobno tradicijsko glasbo na Slovenskem. Med njimi so zgoščenke v lastni založbi ter zgoščenke, ki so nastale v sodelovanju z društvom.
-
Čas je, da po daljšem obdobju spet postavimo ogledalo poustvarjalnemu delovanju članov društva Folk Slovenija. To je v skladu z ustanovnimi cilji in sodobnim razvojem etnomuzikologije razvilo in razširilo svojo dejavnost. Prvotno zanimanje za tradicijsko glasbo slovenskih etničnih pokrajin danes zajema še tradicijsko glasbo drugih narodnosti in kulturnih okolij tistih izvajalcev, ki živijo v Sloveniji.
Z izbranimi posnetki z dveh letnih koncertov, na festivalu Godibodi v Hostlu Celica v Ljubljani z naslovom Slovenija, moja dežela (2014) in v Vesoljskem središču KSEVT v Vitanju z naslovom Pogled v nebo (2015), smo izluščili najboljšo in najprivlačnejšo glasbo, hkrati pa vključili izvedbe kar največjega števila naših članov, ki muzicirajo na Slovenskem. S tem smo tudi počastili dvajseto obletnico društva.
-
Zgoščenka ponuja vpogled v raznovrstne glasbene krajine Šrilanke, ki izhajajo iz njene geografske lege in iz zapuščin kolonialne zgodovine, odsevajo življenje tako na podeželju kot tudi v mestih in predstavljajo domene tradicijske, umetnostne in popularne glasbe. Glasbeni primeri dokumentirajo ljudske pesmi brez instrumentalne spremljave ter urbano ustvarjalnost, ki priča o vplivih sosednje države Indije, nekdanjih kolonialnih vladarjev Portugalcev ter sodobne zahodne popularne kulture. Izbor pesmi zajema kontekste tradicionalnega šrilanškega gledališča na prostem, navdiha pri indijski klasični glasbi, mestne drame, filmske produkcije, angažirane glasbe v sklopu mirovnih prizadevanj in popglasbe. Zgoščenka je dokument o šrilanško-slovenskem glasbenem sodelovanju, ki si raznovrstnim publikam v vzgojno-izobraževalnih okoljih in v drugih vsakdanjih situacijah prizadeva omogočiti vpogled v šrilanško glasbeno kulturo. Glasbeniki pa si pa predvsem želijo, da uživate v glasbi, ki so jo pripravili za vas.
-
Pevka Bogdana Herman sodi med najvidnejše predstavnike preporoda ljudske glasbe na Slovenskem. Največkrat poje brez glasbene spremljave, izbira pa si predvsem tiste slovenske ljudske pesmi, ki obstajajo v notnih zapisih, ljudje pa so jih že pozabili. Posebno jo veseli interpretacija ljubezenskih in pripovednih pesmi, v katerih išče pritajene vzporednice evropskega izročila in zgodovine Zemlje. Poleg solističnih koncertov je imela odmevna sodelovanja v triu z Miro Omerzel in Matijo Terlepom, s skupino Marko Banda ter s harmonikarjem Jurijem Torijem.
Cimbalist Andi Sobočan, s katerim se Bogdana Herman predstavlja na zgoščenki Bogomila, je član zasedbe Marko Banda. Sobočan jo spremlja pri izvedbah št. 2, 5, 10, 16, 19 in 22, pri izvedbi št. 12 pa nastopa samostojno. Vse pesmi na zgoščenki so ljudskega izvora. Avtorja priredb sta Bogdana Herman in Andi Sobočan.
-
Glasba nima le svoje estetske in funkcionalne razsežnosti, temveč sodi tudi med temeljne medije učlovečenja. Z glasbo in skozi njo se ljudje socializiramo in uglasimo z drugimi. Uspavanke so nemalokrat prvo srečanje s človeško organiziranim zvokom, ki že dojenčke popelje v čarobnost vseprežemajočega zvena. Uspavanke so univerzalno človeško ustvarjalno in improvizatorično dejanje, prav tako pa sta njihova oblika in dejanska izvedba odvisni tudi od okolja, v katerem živi pevec ali pevka. Uspavanke so lahko povsem formalne pesmi ali pa gre za improvizirano skladanje, ki se porojeva v danem življenjskem svetu. Lahko označujejo specifične kulturne prvine, morda v niansah izvedbe ali v celotni formuli pesmi, ki je v sozvočju s siceršnjo glasbo, s katero živijo pevci ali pevke v vsakdanjem življenju. Zato lahko odsevajo nekaj takšnega, kot je legitimacija neke skupnosti, ali pa so preprosto dejanje, ki je občečloveško in najrudimentarnejše med vsemi oblikami glasbenih dejavnosti.
(več …) -
Poustvarjalci in raziskovalci slovenskega ljudskega glasbenega izročila, povezani v Kulturno društvo Folk Slovenija s sedežem v Ljubljani, smo pripravili drugo skupno glasbeno zgoščenko, ki predstavlja izbor posnetkov s treh letnih koncertov društva, in sicer z drugega v Slovenskem etnografskem muzeju leta 1997, tretjega v Portorožu ob srečanju evropskih radijskih postaj EBU leta 1998 ter četrtega s poletnega glasbenega festivala v Izoli leta 1999. Vsi izvajalci delujemo samostojno in črpamo iz različnih virov izročila po pokrajinah.
Nekateri, kot so Kurja koža s Štajerske, La Zonta iz severne Istre, Marko banda iz Prekmurja ter na tej plošči Tomaž Podobnikar z Gorenjske in Ljoba Jenče iz Notranjske, ostajajo zvesti značilnostim izročila ene pokrajine, ostali izvajalci pa črpajo tudi iz drugih, kot Tolovaj Mataj iz Rezije, Istre, Gorenjske in Bele Krajine, ter ženska pevska skupina Katice iz Rezije in Porabja.
-
Kmalu po ustanovitvi Kulturnega društva Folk Slovenija je nastala želja po enotni, celostni predstavitvi društva javnosti. Prvotni zamisli o pisnem predstavitvenem gradivu smo kasneje želeli dodati še zvočno dopolnilo – glasbeno predstavitev tistih članov društva, ki izvajajo in poustvarjajo ljudsko glasbo. Še več! Našo glasbeno dejavnost smo želeli dokumentirati in predstaviti tudi bolj celovito – na zvočnih nosilcih – in tako je nastala zamisel o seriji zvočnih publikacij, ki bi predstavile delovanje, razvijanje in spreminjanje našega društva kot celote ter njenih članov kot posameznikov.
Pred nami je naša prva skupna zvočna objava. Sestavljena je iz krajših glasbenih predstavitev skupin in posameznikov – društvenih članov, ki so svoje prispevke pripravili in posneli večinoma že pred ustanovitvijo društva in jih morebiti že objavili na lastnih zvočnih publikacijah; nekateri člani pa se predstavljajo na novo, sveže, morda drugače, kot jih poznamo do sedaj. Vsekakor pa predstavlja pričujoča objava znamenje aktivnega in uspešnega začetnega obdobja društva in je rezultat skupnega dela, prostovoljnega združevanja vseh zainteresiranih članov in našega ljubiteljskega srečevanja ter sodelovanja – zaradi veselja in potrebe.
-
Zgoščenka je tematsko zastavljena. Izbor glasbenega repertoarja, ki ga skupina z gosti izvaja, sestavljajo ljudske pesmi in viže, ki so nastale kot rezultat medsebojnega sovplivanja, mešanja in prevzemanja vsebin ter načina izvajanja v ljudskih pesmih in melodijah treh avtohtonih narodov v Istri. V stoletjih sobivanja Slovencev, Hrvatov in Italijanov v Istri je prišlo do medsebojnega prehajanja ali prevzemanja ljudskih pesmi, melodij in izvajalskih praks. Čeprav so vse tri kulture živele dokaj ločeno med seboj, so ljudje v preteklosti v svojem vsakdanjem življenju živeli v povezanosti in soodvisnosti. Možje iz Buzeta, Roča in okolice, so delali na železnici in dnevno gravitirali tja do Sežane. Tu so slišali in prevzeli slovenske pesmi, ki so jim bile všeč zaradi spevnosti in zvočnosti, ter so jih nato na svoj način prepevali.
Zgoščenka je del projekta Sozvočja Slovenije, sestavljenega iz več zgoščenk, ki nastajajo v sodelovanju založbe Celinka in KED Folk Slovenija. Namen projekta je predstaviti najbolj izstopajoče današnje ustvarjalce in poustvarjalce ljudskega glasbenega izročila na Slovenskem, v zvoku, sliki in ob strokovni besedi.
-
Zgoščenka U prvega, prvenec godčevsko-pevske družinske skupine Volk Folk iz Ilirske Bistrice, prinaša 12 godčevskih viž in 5 pesmi, izbranih v prostorih med Primorsko in Notranjsko. Volk Folk pri oživljanju tradicije starih rodov godcev in pevcev ohranja bistvene prvine izročila v svojstvenem, bolj improviziranem in bolj avtorskem muziciranju. Godci sestavljajo nekoč priljubljeno družbo glasbil opreklja, violine in kontrabasa oziroma diatonične harmonike, violine in kontrabasa z lokom. Pri petju oblikujejo najbolj značilno slovensko ljudsko večglasje z glasovi naprej, čez in basom. Prav tako pri besedilih spoštujejo lokalno narečje.
Zgoščenka je del projekta Sozvočja Slovenije, sestavljenega iz več zgoščenk, ki nastajajo v sodelovanju založbe Celinka in KED Folk Slovenija. Namen projekta je predstaviti najbolj izstopajoče današnje ustvarjalce in poustvarjalce ljudskega glasbenega izročila na Slovenskem, v zvoku, sliki in ob strokovni besedi.
-
Slovenci radi pojemo. Ali bo tako tudi v tem stoletju? Odgovor na to smo iskali s pomočjo projekta Sozvočja Slovenije, nedavne odprave v prostor slovenske glasbene dediščine – med ljubitelje, pevce ljudskih pesmi in godce ljudskih plesnih viž, med tisoče Slovencev, večinoma na podeželju, ki se ob vseh praznovanjih, osebnih in skupinskih ter na pevskih vajah zberejo skupaj in zapojejo. Pesem res ni več tako povezana z življenjem, kot je bila nekoč. Danes je razvedrilo za mnoge, je druženje, obujanje spominov, je dobra volja. Krepi tudi zavest, da je domača pesem vrednota, ki je, tako kot svojega jezika, ne moremo kar pozabiti ali pa samo strokovno zamrzniti v muzeju, ampak jo moramo negovati in pestovati zato, ker diši po zemlji, ki nas hrani, ker nas tolaži z besedami, ki jih razumemo in zato, ker poje tako, da nam je lepo.
Zgoščenka je del projekta Sozvočja Slovenije, sestavljenega iz več zgoščenk, ki nastajajo v sodelovanju založbe Celinka in KED Folk Slovenija. Namen projekta je predstaviti najbolj izstopajoče današnje ustvarjalce in poustvarjalce ljudskega glasbenega izročila na Slovenskem, v zvoku, sliki in ob strokovni besedi.
-
Knjižna izdaja z zgoščenko, ki prinaša priredbe devetnajstih ljudskih pesmi iz skoraj vseh območij slovenskega etničnega ozemlja, tudi izven meja domovine. Med njimi so legendne, molitvene, socialne, ljubezenske, otroške in predvsem obredne; te so peli o posebnih dneh, ob mejnikih v letu, za blagoslov vasi, ljudi, pridelka, v času življenjskih prelomnic – za blagoslov mladega para ob poroki ali v slovo ljubljene osebe od doma, ali pa so jih peli ob posebnem delu dneva kot molitev za duše rajnih ali za mirno spanje otroka. Tu so legendne o tem, kako svet stoji, ta in oni; socialne o nestrinjanju z vnaprej določeno usodo ali kot opomin pohlepnim in neusmiljenim ljudem; ljubezenske kot izraz najlepšega človeškega čustva, hrepenenja in oboževanja, tako ljubljene izbranke ali izbranca kot hkrati z njim povezanih čustev do lepot narave; otroške z vso igrivostjo in hkrati trpkostjo, kot jo lahko občuti le majhen otrok.
- Nazaj k dejavnosti društva