Že kot otrok se je pri osmih letih vključil folklorno skupino v Tržiču , kjer je bil sprva plesalec, potem vodja otroške folklorne skupine, vodilni plesalec in pomočnik pri odraslih skupini.
Sodbna tradicijska glasba na Slovenskem III (KDFS 006, 2016)
Čas je, da po daljšem obdobju spet postavimo ogledalo poustvarjalnemu delovanju članov društva Folk Slovenija. To je v skladu z ustanovnimi cilji in sodobnim razvojem etnomuzikologije razvilo in razširilo svojo dejavnost. Prvotno zanimanje za tradicijsko glasbo slovenskih etničnih pokrajin danes zajema še tradicijsko glasbo drugih narodnosti in kulturnih okolij tistih izvajalcev, ki živijo v Sloveniji.
Z izbranimi posnetki z dveh letnih koncertov, na festivalu Godibodi v Hostlu Celica v Ljubljani z naslovom Slovenija, moja dežela (2014) in v Vesoljskem središču KSEVT v Vitanju z naslovom Pogled v nebo (2015), smo izluščili najboljšo in najprivlačnejšo glasbo, hkrati pa vključili izvedbe kar največjega števila naših članov, ki muzicirajo na Slovenskem. S tem smo tudi počastili dvajseto obletnico društva.
Glasba na teh posnetkih predstavlja sodobne odmeve slovenskega, makedonskega, japonskega, arabskega in šrilanškega glasbenega izročila na Slovenskem. Zaznati je utrip starosvetnih balad, raznovrstnih obredij, slediti ljubezenski liriki, opisom narave, se zazibati v plesnem koraku. Raznovrstne so tudi izvedbe: od izvirnega slovenskega ljudskega ženskega in fantovskega večglasja ali solističnega petja v starih japonskih tonskih nizih, prek igre z menjavo intonacij v arhaičnem večglasju iz Rezije, do improvizacij na različne teme slovenskih ljudskih napevov ali pa do oblik urbane šrilanške glasbene kulture z vplivi afriško-portugalskega plesnega žanra. V njih se prepletajo tudi zvoki nenavadnih glasbil, kot je pojoča žaga, ter starih ljudskih glasbil, denimo istrske cindre, bajsa, do novejših, kot je diatonična harmonika, od arabske lutnje do sodobne električne kitare, prečne flavte in klaviatur. Na zgoščenki je predstavljeno tudi izvajanje glasbe na repliki svetovno znane paleolitske najdbe, ki so jo arheologi izkopali v jami Divje babe pri Cerknem.
Vsebina
- Da b’ biwa liepa ura (Cintare) 2.15
- Trije kralji gredo k nam (Cintare) 2.34
- Xe chiaro su quel monte (Emil Zonta, Klaudio Šavron) 2.24
- Hojmo na samanj (Emil Zonta, Klaudio Šavron) 3.42
- Spevaj nama, Katica (Bogdana Herman) 2.39
- Zori, zori, beli dan (Bogdana Herman) 0.25
- Snočkaj mi je lunca tak lepo svetila (Kerlci) 3.05
- Sijaj mi sončece (Tomaž Podobnikar) 1.58
- Sonce že doli gre (Kerlci) 5.43
- Roža na vrtu ( Jasmina Levičar, Mateja Bobek) 2.29
- Kaj ti je deklica (Jasmina Levičar, Mateja Bobek, Tomaž Podobnikar) 2.22
- Sozvočja (Janez Dovč) 3.56
- Kaleš bre Angjo (Pella) 5.15
- Planino (Pella) 1.56
- Kokiro buši (Nagisa Moritoki) 2.17
- Cukinu kaiša (Nagisa Moritoki ) 1.34
- Ateni al Nay (Trio Nur) 4.08
- Allagena neriya (Lasanthi Manaranjanie Kalinga Dona) 1.11
- Irene Josephine (Lasanthi) 3.55
- Prišla bo pomlad (Lasanthi Manaranjanie Kalinga Dona, Tomaž Podobnikar) 2.56
- Da höra Plazina moja (Katice) 3.43
- Tri jetrve (Katice) 2.32
- Šaltin (Vruja) 2.26
- Jes ti bon kipila (Vruja) 4.25
Za nakup zgoščenke, prosim pišite nam po eletronski pošti.
Tehnični podatki
- Izbrala in uredila: Jasna Vidakovič
- Snemanje: Simon Debelec, Sašo Fajon, Jakob Krall, Igor Vuk
- Mastering: Jakob Krall (Railroad Studios, Ljubljana)
- Uvodni besedili: prof. dr. Svanibor Pettan, Jasna Vidakovič
- Lektura: Teja Klobčar, Svanibor Pettan, Jasna Vidakovič, Carlos Yoder
- Oblikovanje: Rada Kikelj Drašler
- Fotografije: Matijaž Banič, Foto Belvedere, Bogdana Herman, Izsok Nastran, Photonika, Bojan Stepančič, Urban Zore
- Založnik: Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana
- Zanj: prof. dr. Svanibor Pettan, predsednik
- Izdelava: Racman, d. o. o., Ljubljana, 2016
Partnerji
- Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
- Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
- Zavod Godibodi
- Združenje SAZAS