Citrarka Jasmina Levičar se je prvih melodij na citre naučila pri učitelju Miranu Kozoletu iz Senovega, glasbeno znanje pa je izpopolnjevala še pri gospe Citi Galič in Mateji Kolić.
Koncert “Bomo eno po domače” (2011)
S simpozijem in štirimi koncerti pod skupnim imenom Stiki med tradicijsko glasbo in plesom ter evropsko glasbeno kulturo v različnih okoljih in obdobjih smo zaznamovali začetek bivanja Mednarodnega združenja za tradicijsko glasbo (ICTM) v Sloveniji. Dogodek smo organizirali v sodelovanju z Ustanovo Imago Sloveniae, v sklopu 23. mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani (25.-27. 8. 2011).
Prvi izmed štirih koncertov (Bomo eno po domače), ki se je začel 26. 08. 2011 ob 20. uri na odru Breg-Novi trg, je naznanil več obletnic: 20. obletnico samostojne Slovenije, 15 let Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija in 10. obletnico vokalno-inštrumentalne zasedbe “Vruja” iz Kopra. Koncepcijo koncerta je navdihnila etnomuzikološka misel Valensa Voduška (1912-1989) o razvojnih potezah slovenske ljudske glasbe, zato smo sledili repertoarju, ki pelje od obreda do zabave, od malotonskih melodij do tistih v duru ter od enoglasnega do šestglasnega tradicijskega petja.
Med predstavljenimi glasbili so bili pojoča žaga, oprekelj, mih, violina in harmonika. Nastopili so tudi predstavniki manjšinskih skupnosti v Sloveniji. Na koncu smo predstavljali koncept slovenske plesne hiše, v katero smo ob živi glasbi in ob pomoči plesnih vaditeljev povabili tudi občinstvo.
- Katice – ženska vokalna skupina (Ljubljana)
- Ljoba Jenče – glas (Cerknica)
- Tomaž Podobnikar – pojoča žaga (Ljubljana)
- La Porporella – moška vokalna skupina (Koper)
- Lasanthi Manaranjanie Kalinga Dona – glas (Colombo, Ljubljana)
- Ljudski pevci iz Luč – moška vokalna skupina (Luče)
- Vruja – vokalno-inštrumentalna zasedba: glas, deska, sopela, dude, violina, mandola, harmonika, kitara, bajs (Koper)
Galerija slik

