V sklopu vsakoletne prireditve Zajuckaj in zapoj so se pod naslovom Skoči v kolo, da skočimo, v petek, 16. 9. 2011, v Atriju ZRC predstavili belokranjske pevci in pevke ter instrumentalisti. Nastopile so pevke FS iz Dragatuša, tamburaši, violinistka in godca na gudalo prav tako iz Dragatuša, starejše ljudske pevke iz Adlešič ter harmonikar iz Slamne vasi pri Metliki. Nastop je neposredno prenašal Radio Slovenija na prvem programu, posnetek prireditve pa je bil predstavljen še enkrat, 20. 9. 2011, v redni tedenski oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi, prav tako na Prvem programu Radia Slovenija.
Poleg predstavitve belokranjske ljudske vokalne in inštrumentalne glasbe je bil poudarek prireditve predvsem na prikazu življenja, spreminjanja in tudi dojemanja ljudske duhovne kulture danes. Zato so se predstavile tri generacije belokranjskih ljudskih ustvarjalcev. Najprej so tu adlešičke pevke, ki že več kot 40 let spontano pojejo in se družijo zaradi petja. Predstavile so pevsko tradicijo svojega kraja, ki so jo že same sprejele od starejših generacij in jo še danes ohranjajo, vključno z obrednimi in pripovednimi pesmimi in nekaterimi šegami. Predstavljale so torej generacijo, ki je ljudsko izročilo spontano in neposredno sprejemala iz tradicije, ga živela in ga tudi posredovala novim generacijam.
Harmonikar Janez Pezdirec je bil predstavnik srednje generacije. Ohranil je vse značilnosti (glasbene, tradicijske) starejšega slovenskega godčevstva. Zavestno sledi repertoarju in načinu igranja, kakor ju je sprejel, hkrati pa ohranja v večkulturni Beli krajini le večinsko – slovensko glasbo. Ker pa je aktiven godec, seveda sledi novostim in željam poslušalcev, a v mejah, ki mu jih dopuščata lastni pogled na ljudsko glasbo in t. i. množična cenzura.
Z najmlajšo, dragatuško skupino smo želeli prikazati, kako izročilo in dediščino sprejema današnja generacija, kako to izročilo prilagaja lastnemu okusu in koliko pri tem ostaja v mejah predane ji glasbene dediščine. Ob tem se je izkazalo, da so se danes povsem spremenile tako tehnične kot komunikacijske možnosti, izven tega pa ostajajo stalnice in aksiomi, ki mlade, organizirane pevke povezuje s spontanim petjem prejšnjih generacij in z njihovim videnjem tradicije.
Projekt je finančno podprl Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Tomaž Podobnikar
Tomaž Podobnikar muzicira še iz časov, ko se je v nižji glasbeni šoli učil klavirja. S poustvarjanjem ljudske glasbe se ukvarja od leta 1989, ko je godel v okviru folklore. Kot samouk se je preizkusil na različnih glasbilih. Največ igra na pojočo žago in oprekelj. Več…
