Mojca Kovačič je etnomuzikologinja in podpredsednica društva. Leta 2002 diplomirala na Oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, nato nekaj let poučevala glasbeno umetnost in klavir na srednjih šolah in se leta 2005 kot mlada raziskovalka zaposlila na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU.
Statut
I. TEMELJNA NAČELA
1. člen
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje državljanov, ki s svojim delovanjem uresničujejo svoje interese na področju kulture in etnomuzikologije in s tem prispevajo k bogatenju kulturnega in znanstvenega življenja v ožjem in širšem okolju.
2. člen
Ime društva je Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, s kratico KED Folk Slovenija (v nadaljnjem besedilu društvo).
Društvo v pravnem prometu uporablja svoje registrirano ime.
Društvo ima sedež v Ljubljani.
3. člen
Društvo ima svoj pečat, ki je okrogle oblike, premera 30 mm, v sredini pa je znak društva. Na pečatu je izpisano ime „Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija” in ime kraja, kjer je sedež društva.
4. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Zastopa in predstavlja ga predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva.
5. člen
Društvo deluje javno, za kar je odgovoren predsednik društva, ki je hkrati pooblaščen, da daje informacije v zvezi z delom društva. Javnost dela društvo zagotavlja:
- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva
- prek društvenega glasila,
- prek javnih medijev.
Širšo javnost društvo obvešča o svojem delu tako, da so seje organov društva javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, ter da na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih ustanov, organizacij, ter predstavnike javnih medijev.
II. NAMEN, CILJI IN DEJAVNOSTI
6. člen
Osnovni namen društva je razvijanje kulturne in znanstvene dejavnosti s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, s kulturno vzgojo in z izobraževanjem, s posredovanjem in varovanjem kulturnih vrednot ljudskega glasbenega izročila v slovenskem etničnem prostoru, nadalje uveljavitev etnomuzikološke stroke ter njeno usklajenost s humanističnimi in umetnostnimi razsežnostmi slovenskega in širšega kulturnega in znanstvenega prostora.
7. člen
Cilji društva so:
- povezanost delujočih izvajalcev ljudske glasbe z raziskovalci in pedagogi,
- razvoj, kvalitativna in kvantitativna rast izvajalcev ljudske glasbe,
- čim širša uporaba ljudskih in etnomuzikoloških virov, gradiv in glasbil v izvajalski, raziskovalni in pedagoški praksi,
- večja prepoznavnost etnomuzikoloških izvajalcev in ljudske glasbe nasploh.
Društvo uresničuje svoj namen in svoje cilje z izvajanjem sledečih dejavnosti:
- izvajanje vzgoje in izobraževanja na področju ljudske glasbe,
- zbiranje zvočnega in ostalega gradiva za stalno zbirko,
- izdajanje brezplačnih publikacij,
- organiziranje brezplačnih kulturnih prireditev, okroglih miz in znanstvenih srečanj
- sodelovanje z društvi Slovencev v zamejstvu in po svetu,
- sodelovanje s sorodnimi društvi in ustanovami doma in po svetu,
- obveščanjem javnosti o svojem delu.
Društvo izvaja tudi sledeče pridobitne dejavnosti:
- založniška dejavnost in prodaja publikacij na področju dela društva,
- prodaja etnomuzikoloških izdelkov,
- prodaja vstopnic za lastne kulturne prireditve,
- gostinska dejavnost na lastnih kulturnih prireditvah,
- organizacija izobraževalnih dogodkov, kot so seminarji, delavnice in strokovni posveti,
- izposoja tehnične opreme za izvajalce ljudske glasbe.
III. ČLANSTVO
8. člen
Vsakdo, ki sprejme statut društva, podpiše pristopno izjavo in plača članarino, lahko postane član društva. Članstvo v društvo je prostovoljno.
9. člen
Članstvo v društvo preneha:
- s prostovoljnim izstopom,
- s črtanjem,
- z izključitvijo na podlagi odločitve častnega razsodišča ,
- s smrtjo.
Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu. Izpolnjevanje pogojev za članstvo ugotavlja upravni odbor. Člana iz članstva društva črta upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu. O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče.
10. člen
Pravice in dolžnosti članov društva so:
- da spoštujejo statut društva,
- da uresničujejo sklepe organov društva,
- da sooblikujejo in uresničujejo program društva,
- da si prizadevajo za pridobitev finančnih in materialnih sredstev za delo društva ter sprejemajo letno poročilo društva,
- da volijo, so izvoljeni ter delujejo v organih društva,
- da predlagajo in sprejemajo nagrade in priznanja kateregakoli organa društva,
- da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane
- da redno plačujejo članarino.
- da varujejo ugled društva
11. člen
Društvo ima tudi častne člane. Naslov častnega člana lahko pridobi član društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo društva ali etnomuzikološke stroke. Naslov častnega člana lahko podeli društvo tudi nečlanu, ki ima velike zasluge na področju dejavnosti društva. Naslov častnega člana društva podeljuje zbor članov na predlog upravnega odbora. Če oseba, ki se ji podeli naslov častnega člana, ni član društva, nima pravic in obveznosti kot redni člani.
12. člen
Društvo ima lahko tudi sponzorje in simpatizerje. Sponzorji in simpatizerji so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvo materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji in simpatizerji lahko sodelujejo ali razpravljajo na sejah zbora članov, nimajo pa pravice in obveznosti kot redni člani.
IV. ORGANI KULTURNEGA DRUŠTVA
13. člen
Organi društva so:
- zbor članov društva (občni zbor),
- upravni odbor društva,
- nadzorni odbor,
- častno razsodišče.
14. člen
Najvišji organ društva je zbor članov društva, ki ga sestavljajo vsi člani društva. Pristojnosti zbora članov so:
- sprejema statut društva in druge potrebne akte,
- voli in razrešuje organe društva,
- voli in razrešuje predsednika,
- voli in razrešuje tajnika društva,
- sprejema program društva, letno poročilo in finančni načrt,
- ustanavlja komisije in druga delovna telesa ter imenuje njihove predsednike,
- odloča o prenehanju delovanja društva,
- odloča o nakupu in prodaji nepremičnin društva,
- odloča o višini članarine,
- imenuje častne člane društva,
- odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,
- odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami,
- dokončno odloča o izključitvi člana društva,
- odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društvo v skladu z namenom in cilji društva.
Posamezni predlogi za razpravo morajo biti zboru članov v pisni obliki poslani upravnemu odboru najmanj osem dni pred sklicem občnega zbora.
O delu zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja.
15. člen
Zbor članov društva je lahko reden ali izreden. Redni zbor članov sklicuje upravni odbor enkrat letno. Zbor društva vsake štiri leta voli svoje organe ter predsednika društva.
Izredni zbor članov se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene tretjine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku tridesetih dni od prejema zahteve za sklic. Če upravni odbor izrednega zbora članov ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznim gradivom. Izredni zbor članov sklepa le o zadevi za katero je bil sklican.
16. člen
O sklicu zbora članov in s predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj štirinajst dni pred sklicem.
Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Odločitve sprejema z večino glasov prisotnih članov, če statut ali drugi akt društva ne določa drugače.
Če zbor članov ni sklepčen, se zasedanje odloži za trideset minut. Po poteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj deset članov.
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so praviloma tajne.
Če se odloča o spremembi pravil ali o prenehanju delovanja društva, morata za to glasovati najmanj dve tretjini navzočih članov. Člani društva ne morejo glasovati o svoji razrešitvi.
17. člen
Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovno-tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema zboroma članov po programu in sklepih, sprejetih na zboru članov.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov. Upravni odbor šteje devet članov. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik, tajnik ter šest izvoljenih članov.
Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj dvakrat letno.
Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov prisotnih.
Člane upravnega odbora izvoli zbor društva za dobo štirih let. Člana upravnega odbora sta po svoji funkciji tudi predsednik društva in podpredsednik društva.
Upravni odbor sklicuje in vodi predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva.
18. člen
Upravni odbor:
- skrbi za uresničevanje programa dela društva,
- sklicuje zbor društva ter pripravi potrebno gradivo,
- imenuje podpredsednika društva izmed članov upravnega odbora,
- vodi posle, ki zadevajo evidenco članov,
- skrbi za materialno-finančno poslovanje društva,
- upravlja s premoženjem društva,
- pripravlja predloge aktov društva,
- pripravlja predlog finančnega plana in letnega poročila,
- ustanavlja in ukinja komisije društva, kot načine dela, določa njihove naloge in število njihovih članov ter imenuje predsednike komisij,
- odloča o spremembi poslovnega naslova znotraj sedeža društva,
- uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži zbor članov.
- na pobudo članov društva lahko ustanovi tudi sekcije, ki so organizirane po interesnem načelu članov, niso pravne osebe in morajo delati skladno s statutom društva. Za svoje delo so odgovorne upravnemu odboru društva.
19. člen
Predsednik društva je zakonit zastopnik društva.
Predsednika društva voli zbor društva za obdobje štirih let. Predsednik društva predstavlja in zastopa društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami v državi in tujini. Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije.
Za svoje delo je odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.
Sklicuje seje upravnega odbora in zbora društva ter podpisuje vse akte društva.
Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.
20. člen
Za opravljanje strokovno-tehničnega in administrativnega dela ter za koordinacijo med organi društva skrbi tajnik društva, ki ga imenuje zbor članov za dobo štirih let. Za svoje delo je odgovoren zboru članov.
21. člen
Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno materialnim poslovanjem in nad razpolaganjem s premoženjem društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča zboru članov, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo.
Nadzorni odbor pred sprejetjem letnega poročila opravi notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva in o njem poroča zboru članov. Notranji nadzor zajema najmanj ugotavljanje ali letno poročilo obsega resnični prikaz premoženja in poslovanja ter ali poslovne knjige in letno poročilo omogočajo ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za uresničevanje namena in ciljev društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
Nadzorni organ je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli zbor članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti obenem člani upravnega odbora. Lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati. Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsi trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino prisotnih članov. Mandatna doba članov nadzornega odbora je štiri leta.
22. člen
Člane častnega razsodišča voli zbor članov za dobo štirih let. Sestavljajo ga trije člani in dva namestnika. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.
Častno razsodišče vodi postopek ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku. Častno razsodišče je sklepčno, če sta udeležena vsaj dva člana. Veljavne sklepe sprejema z večino navzočih članov.
23. člen
Disciplinske kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče so naslednje:
- kršitve določb statuta,
- nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
- neizvrševanje sklepov organov društva,
- dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.
24. člen
Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z disciplinskim pravilnikom, ki ga po zakonsko določenem roku sprejme zbor članov in izreče častno razsodišče so:
- opomin,
- javni opomin,
- izključitev.
Zoper sklep, ki ga izda častno razsodišče, ima prizadeti pravico pritožbe na zbor članov, kot drugostopenjski organ.
V. MATERIALNO FINANČNO POSLOVANJE
25. člen
Premoženje društva predstavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so vpisane v inventarno knjigo društva. S premoženjem upravlja upravni odbor društva.
O nakupu ali odtujitvi nepremičnin odloča zbor članov društva.
26. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi in v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov društva. Na rednem zboru članov člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo letno poročilo.
27. člen
Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi društva, finančne in materialne listine podpisujeta predsednik društva in tajnik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva.
28. člen
Viri financiranja društva so:
- članarina,
- sredstva, pridobljena s kandidiranjem na javnih natečajih in razpisih,
- sredstva, pridobljene od državnih organov in lokalnih skupnosti,
- darila in prispevki posameznikov, organizacij, sponzorjev in donatorjev,
- dohodki iz dejavnosti društva in iz naslova materialnih pravic,
- drugi prihodki, skladno z zakonom
- prihodki iz pridobitne dejavnosti
Če društvo pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje nepridobitne dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
29. člen
Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za društvo ter z veljavnimi predpisi s tega področja. S posameznimi donatorji in financerji lahko predsednik po pooblastilu upravnega odbora v imenu društva sklene posebno pogodbo o medsebojnih obveznostih.
30. člen
Finančno poslovanje društva se odvija prek transakcijskega računa pri Abanki Vipa d.d.. Poslovanje mora društvo voditi v skladu z računovodskimi standardi za društva.
31. člen
Finančno in materialno poslovanje je javno. Društvo zagotavlja podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, določenim s posebnim pravilnikom, ki ga kot izvršni akt sprejme zbor članov v 5 mesecih po sprejetju tega statuta. Pravilnik mora biti skladen z Zakonom o društvih- ZDru-1 in računovodskimi standardi za društva.
32. člen
Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva.
Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.
VI. KONČNE ODLOČBE
33. člen
Društvo preneha s svojim delom po volji članov in sicer s sprejetjem sklepa o prenehanju, ki ga sprejme zbor članov. Sklep je sprejet na zboru članov, če zanj glasujeta vsaj dve tretjini prisotnih članov.
Sklep o prenehanju društva vsebuje tudi ime druge nepridobitne pravne osebe s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti in po vračilu iz proračuna pridobljenih in neporabljenih sredstvih proračunu, prenesejo sredstva društva.
34. člen
Spremembe tega statuta začnejo veljati z dnem, ko jih sprejme zbor članov društva. Uporabljati se začnejo z dnem, ko pristojni organ za notranje zadeve pisno sporoči, da so spremembe statuta v skladu z Zakonom o društvih – ZDru-1.
Ljubljana, 7. junij 2010