V petek, 17. oktobra 2025, se je v Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Tema koncerta je bila glasba z obrobij – tako geografskih kot simbolnih. Obrobje je bilo predstavljeno kot prostor, kjer ljudska glasba ohranja stik z izvorom, a se hkrati nenehno spreminja v dialogu z okoljem, zgodovino in družbo. Nastopajoči so s pesmimi z obmejnih in zamejskih območij odprli prostor za razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino.
Na koncertu so nastopili člani Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija ter gostje iz različnih koncev slovenskega kulturnega prostora. Pevke Dečve, domačinke iz Stražišča, ki pod okriljem Folklorne skupine Sava Kranj delujejo že 27 let, so zapele pesmi iz Prekmurja, Bele krajine in Rezije. Skupina EtnoPot je občinstvo popeljala skozi pesmi iz Beneške Slovenije, Prekmurja in Koroške, medtem ko so pevke ljudskih pesmi Cintare predstavile ljubezenske pesmi iz Porabja, slovenske Istre in Ukev v Kanalski dolini.
Pevka Ljoba Jenče je zapela dve sveti ljudski pesmi, ki se danes redko izvajata in sta tako rekoč potisnjeni na obrobje sodobne glasbene prakse. Gostje večera, skupina Rezjanab sasiedi iz Tolmina, so zaigrali in zapeli ljudske pesmi z zahodnega roba slovenskega prostora in iz Benečije. Ime skupine sicer izhaja iz hišnega imena »pr’ Rezjanu« in ne iz Rezije; njihova posebnost pa je, da igrajo na stare instrumente, nekatere tudi več kot sto let.
Z nežnim, a izraznim zvokom pojoče žage je Tomaž Podobnikar povezal dve prekmurski pesmi, Zreilo je žito in Ne orji, ne sejaj. Skupina Rožančevi fantjiči je zapela in zaigrala manj znane pesmi iz Trsta, Rezije in Koroške, ženska vokalna skupina Katice pa je izvedla pesmi iz Čičarije, Prekmurja in Rezije. Za sklep je nastopila skupina Vruja, ki je predstavila vokalno in inštrumentalno dediščino treh narodov istrskega polotoka – Slovencev, Hrvatov in Italijanov – ter preplet njihove glasbene tradicije.
Koncert, ki je do zadnjega kotička napolnil dvorano, se je sklenil z dvema skupnima pesmima vseh nastopajočih, pri katerih se je s petjem pridružilo tudi občinstvo. Dogodek je še enkrat pokazal, da ljudska glasba, četudi na obrobjih, ostaja živ prostor skupnosti, spomina in ustvarjalnosti.
