Mojca Kovačič je etnomuzikologinja in podpredsednica društva. Leta 2002 diplomirala na Oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, nato nekaj let poučevala glasbeno umetnost in klavir na srednjih šolah in se leta 2005 kot mlada raziskovalka zaposlila na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Leta 2009 je doktorirala s področja etnomuzikologije, pri čemer je raziskovala glasbeno prakso pritrkavanja v slovenskem in evropskem prostoru, nato pa se je raziskovalno posvečala številnim temam, ki se navezujejo na ljudske glasbene prakse, zvočne krajine, glasbo v povezavi z manjšinskimi in migracijskimi konteksti, kulturno politiko, nacionalizmom, spolom, identifikacijami, afektom, raziskovala je zvočnost mest, ulično glasbo in religijsko zvočnost v sodobnem urbanem prostoru, v povezavi z mestnimi politikami in izkustvenim vidikom percepcije zvočnosti. Od leta 2014 predava tudi predmet Uvod v glasbeno folkloristiko, modul Slovenska ljudska glasbena dediščina na Akademiji za glasbo, Univerza v Ljubljani.
Koncert v okviru Evropska prestolnica kulture Maribor (2012)
Koncertni večer s pevci in godci slovenske ljudske glasbe je potekal v soboto, 18. 5. 2012, od 20.00 na koncertnem odru Štajerc v Mariboru v okviru EPK Maribor 2012.
Prireditev je ponudila srečanje z izvirno slovensko ljudsko pesmijo in godčevsko vižo v izvedbi ljudi, ki ohranjajo našo zvočno identiteto “neposredno” z ustnim izročilom, brez posegov in sprememb. Koncertni večer je imel namen v štajerski in letošnji evropski prestolnici kulture predstaviti glasbeno kulturo mestnega zaledja, podeželja severovzhodne Slovenije, regije, kjer je takšnih slovenskih pevskih in godčevskih skupin največ.
Nastopili so pevska skupina Trstenke iz Podlehnika, pevci Paridolske korenine iz Paridola na Kozjanskem ter skupina tamburašev Kulturnega društva Peter Dajnko iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. V skupini Paridolske korenine sta tudi dva godca s harmoniko in klarinetom.
Predstavljene pesmi so bile po vsebini obredne, krajevne, ljubezenske, šaljive, vojaške, pivske, plesne, pripovedne, stanovske. Zapeli so jih v ljudskem triglasju, pa tudi v starinskem štiriglasju, s tako imenovanim glasom na tretko oziroma ibr cvikom. Trstenke iz Podlehnika so zapele šest pesmi. Skupina Paridolske korenine je zapela šest pesmi ter zaigrala tri viže. Tamburaši iz Črešnjevcev so zaigrali šest plesnih viž. Koncert je vsebinsko zasnovala in pripravila Jasna Vidakovič, ki je vsako glasbeno točko tudi komentirala in povezovala z vezno besedo v slovenskem jeziku, deloma tudi s krajšim prevodom v angleščini.
Projekt je finančno podprl Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.