Na prireditvi Zajuckaj in zapoj, ki je potekala 21. septembra 2012, smo predstavili živost družinskega petja. Mnenja smo, da je bila prav družina vedno, kar drži tudi danes, prava zibelka našega značilnega ljudskega pevskega in pesemskega izročila. Družina je v mnogih pogledih tista izvirna oblika, izvor vseh vrednot, v socialnem, družbenem in tudi glasbenem pogledu. Družina je najosnovnejša skupnost ljudi, ki drug drugega oplajajo, drug drugemu dajejo in jemljejo, si izmenjujejo znanje, izkušnje in iz roda v rod prenašajo s starejših na mlajše vse tisto, kar danes pojmujemo kot ljudsko izročilo.
Najprej smo predstavili DRUŽINO ULAGA iz Zgornje Rečice nad Laškim. Zapeli so nam Peter Ulaga, njegov brat Franc, njun bratranec Anton Dornik in njegova žena Jožica. Kakor za vse ljudske pevce, tudi zanje velja, da je petje del njihovega življenja že od samega začetka. Sprva je bilo omejeno na družinski krog, na rojstnodnevne, godovne in druge priložnosti, da pa so se odločili svoje pevsko izročilo predstaviti tudi drugim, jih je spodbudil prav g. Anton Dornik. Tako je skupina od leta 1997, ko so prvič zapeli skupaj v Andražu na prireditvi »Družina poje«, tam nastopila še šestkrat, v Mozirju pa enajstkrat.
Druga nastopajoča skupina so bile SESTRE JAKOB iz Zavrha nad Dobrno. Značilno zanje je med drugim tudi to, da se kot pretanjene glasbene arheologinje spuščajo v odkrivanje že pozabljenih pesmi in napevov, ali pa takšnih, od katerih so jim iz mladosti ostali le fragmenti, one pa jih požrtvovalno dopolnjujejo z brskanjem po spominu svojih sorodnikov, sosedov in drugih pevcev, s katerimi prihajajo v stik.
DRUŽINI ERČULJ iz Zagorice v Dobrepolju se nam je predstavila kot tretja. Dobrepolje in širša okolica sta sicer dobro znana po bogastvu vsega ustnega in tako tudi pesemskega in pevskega izročila. Tudi Erčuljevim je petje del vsakodnevnega življenja. Odločili so se svojo ljubezen deliti tudi z drugimi in sklenili, da se bodo v kar največji meri udeleževali različnih srečanj ljudskih pevcev po Sloveniji.
Nazadnje smo gostili zakonca MICKO IN FRANCETA ANZELJCA – PETRAČEVA. Micka in France sta v svojem dolgem skupnem življenju prepela že toliko pesmi, da jih sploh ne znata prešteti. Pred dvema letoma je izšla tudi zgoščenka in ob njej knjižica z delom njunega bogatega duhovnega izročila. Veliko pa je zabeleženega na različnih drugih nosilcih zvoka, v treh radijskih oddajah »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, pa še kje.
Tomaž Podobnikar
Tomaž Podobnikar muzicira še iz časov, ko se je v nižji glasbeni šoli učil klavirja. S poustvarjanjem ljudske glasbe se ukvarja od leta 1989, ko je godel v okviru folklore. Kot samouk se je preizkusil na različnih glasbilih. Največ igra na pojočo žago in oprekelj. Več…
